Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Pogrešam te! Zelo!
Srebrna mesečina me vabi...
le roke razprem
in že me ugrabi.
V njenem objemu
potujem zdaj
k tebi.
Tam kjer spodaj ležijo
neskončni vrhovi
zaspalih valov...
kjer zrak diši
po cipresini smoli,
tam predam se
tišini tvoji.
Potopim se
v tvoje globine.
Ti si edini,
ki očistiš me
žalosti in bolečine...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.