Napisal/a Ita, v petek, 05. jan. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Pogrešam te! Zelo!
Srebrna mesečina me vabi...
le roke razprem
in že me ugrabi.
V njenem objemu
potujem zdaj
k tebi.

Tam kjer spodaj ležijo
neskončni vrhovi
zaspalih valov...
kjer zrak diši
po cipresini smoli,
tam predam se
tišini tvoji.
Potopim se
v tvoje globine.
Ti si edini,
ki očistiš me
žalosti in bolečine...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)