Napisal/a Shaolin, v sreda, 10. jan. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Iščem besede - misli nekdanje,
iščem poglede v jutrih brez zarje.
Komu, le komu vsaj malo mar je
brezciljno, brezplodno moje iskanje?
Prazna so, žalostna moja spoznanja,
prazni so dnevi, ure, minute.
Sivi večeri, noči so prečute.
Človek nesrečen, ki danes še sanja.
Kaj si namenil mi, Bog vsemogočni?
Kakšne preskušnje in kakšne uganke?
Nastavil mi spretno številne si zanke.
Ne znal bi jih rešit še kdo bolj odločni.
Mene si našel, ki pesmi pestujem,
oblake poljubljam, se v rosi umivam?
Neznaten pred tabo v dvomih se skrivam,
za dnevi ljubezni osamljen žalujem.
Nisem jaz ta, ki sveta bi se lotil.
Preveč sem od mavric in sanj od ondod.
Jaz nisem od tukaj, jaz sem od drugod.
Pač Bog si pri meni pošteno se zmotil.
Napake ponovil ne boš zagotovo!
Pa tudi priznati ti treba ne bo,
da zmotil si se - res le enkrat samo,
ko ustvarjal življenje ponovno boš novo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|