Napisal/a Tomi, v četrtek, 11. jan. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Pomanjkanje ljubezni slutim
v ljudeh, sosedih
in vseh ostalih bitjih,
to ljubezen, ki nas zbliža
v pogledu in besedi upa
v stisku roke al' objemu.
To so kristalčki,
ki odsevajo in zažarijo
v srcu samote,
najtežje bolezni.

Kdo sem jaz,ki rad vnesem
v ozračje zaprtega
odtujenega bitja
nudeč mu besedo
razmislek nov o sebi,
a nikakor ne obupa.

Mogoče čutim isto kot ostali,
le da drugače se dojemam
morda je v srcu ista mi praznina
in obupno širim to lupino,
da zajamem kot jadro veter
in z njim zasejem
tu in tam svojo bližino
vedoč, da to dejanje greje
prav vsakega, a najbolj mene.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 13-01-2007 14:53, 1. Kdo sem jaz Ti si tisti, ki zelis, da tega vsega ne bi bilo, kar si natrosil v tej pesmi, mislim negativnega, pozitivno trosis pa trosis , ne samo po svoji njivi, ampak tudi po drugih prostranih poljih, kjer ni videti konca..  dobro si napisal!    lp, ajda    Objavil/a Tomi, v 14-01-2007 07:47, 2. Kdo sem jaz Pesmi so resnična valovanja občutij, ki momentalno zajamejo celega človeka in če je hiter, lahko iz tega kaj razbere; drugače je vse kot sen, ki si ga zapomniš ali pa gre v večno pozabo.Takšen sem, Ajda jaz in enkrat je dober san, drugič je pesem samo za prezrti..Življenje pa gre s časom naprej, če smo kaj napravili za sebe ali ne.Zato je bolje da smo,pa čeprav v slabši obliki..   Objavil/a spakica_, v 14-01-2007 16:21, 3. kdo sem jaz zakaj se moramo iskati?...  kaj za sebe narediti, če ti drugi to tlačijo...  da ne moreš narediti koraka naprej...