Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Voziček

Voziček Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a B.B.I., v sobota, 13. jan. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Skačejo okrog veseli obrazi...
star sem.
Korak za korakom, mehka stopala...
vojna in bes, pozaba.
Mina, pok, konec...voziček.

Rad bi prehodil svet...nemogoče.
To ni jok, to je krik,
obšel me je val smrti.
Kdo ve?
Jaz ne...
Rad bi skakal, vriskal,
a sam se vozim.
Vrag pokaže svoje rogove,
nihče ne pomaga,
kje je sedaj bog,
ko ga prosim, sam brez nog...


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a Tomi, v 17-01-2007 07:15,
1. voziček
Prekrasen izliv notranjih čustev, ki še niso našle tisto pot ki jo moraš prehoditi. namreč, če je to le pesem in v njej nisi ti kot priklenjenec na voziček, je to slab signal za vse tiste, ki so.Drugače pa bi dejal, da vsaka situacija ki drastično zaustavi pohod telesa, je prišla iz prasile istega človeka, ker bi drugače zašel še v težje za dušo zelo negotove situacije, v tej, ko ga je zaustavilo, je obstal na križanju svoje poti in ima možnost svoja čustva vpregniti v pravo smer svojih notranjih potenc.Nič ni slučajno na tem našem svetu, še manj pa v vesolju, ki nas vodi od posameznika do planeta, ki je naš dom.
 

Objavil/a Neva, v 18-01-2007 04:39,
2. Voziček
Pesem, ki o priklenjenosti pove vse. Toliko huje, ker ni bila posledica neke nepremišljene izbire ali objestnosti. Ne glede na to, da je pesem neusmiljeno objektivna, pa zrcali še mnogo več, saj kaže zrcalo tudi tistim ljudem, ki majo vse, pa ravno tako ne stojijo na svojih nogah in ne morejo narediti niti koraka. Tako da včasih pomislim, težko je biti v resnici priklenjen na voziček, toda prave priklenjenosti so le v človekovem odnosu do samega sebe. 
Imam noge in ne prehodim sveta, rada bi skakala in vriskala, pa tudi ne. 
In tudi to je res, slabše se ti godi v življenju, bolj natačno veš kateri ljudje od tistih, ki jih poznaš, so dobri. 
Od vsega najbolj zabolijo besede: nihče ne pomaga... 
ko je človek takole, je sam svoj bog in se mora zelo boriti za stvari, ki so drugim samoumevne.Ali so ljudje brezbrižni? Nekateri so, nekateri niso. Prave ljudi iščemo včasih celo življenje. 
 

Objavil/a Neva, v 18-01-2007 05:02,
3. Voziček
Pesem je napisana jasno, niza sama dejstva, ne posega v izrazoslovje, ki bi delovalo samopomilovalno in njen slog izraža, da za besedami stoji prizadet a trden človek. 
lpn
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo