Napisal/a B.B.I., v sobota, 13. jan. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Noč se je počasi spustila nad njih,
petrolejka je gorela ob največjem svitu,
žalovali so vsi, občutek mračen in tih,
še zadnji spomin tovarišu Titu.
On je odšel, narod obupan trpi,
strah jih je novih ljudi,
ob jutranjem svitu,
on je odšel, to jih boli,
še zadnji spomin tovarišu Titu.
Dolga kolona ljudi, vmes pa vlak,
narod žalosten, pretresen skozi sito,
jokal je prav vsak,
umrl je tovariš Tito.
Nostalgija je velika, pogosto jočem,
a glavi ideja se mi svita,
ni mogoče, ampak to hočem,
ob svitu zagledati tovariša Tita.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|