Napisal/a Matej, v ponedeljek, 15. jan. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Zven v glavi mi odmeva,
bolečina ne popušča.
Temna noč več ne okleva,
mi vrnitve ne dopušča.
Ni nevesta več devica
grešna zdaj pred mano stopa,
je odsekana desnica,
jo moči slabost oropa.
Je odmev že vse glasnejši,
bolečina ne popušča.
Stisk je njen vse bolj močnejši
grozen, tih, ki ne odpušča.
V tišini rosno jutro,
nihče ne skrbi le zase,
lice si obrišem mokro,
tukaj bom za večne čase.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|