Napisal/a svobodna, v sreda, 17. jan. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Grenko se moja čustva predajajo,
spominu tvojih lepih besed
in zvoku pomladi, brez le teh.
Življenje ni preneslo njih izdajo.
Zazrdi se mi globoko v oči,
ne pozabi koščkov njih doživetij.
Ponovno me spremi v jutra vročih poletij,
trpeče po njih mi srce hrepeni.
Le kje si ti, le kje sva oba?
Prepad ustvarjen za naju živi,
dokler vse, kar sva bila ne posivi...
Nisem iskala za naju besede svoboda.
Odšla so leta, zapihal je veter,
a jaz še vedno tu sedim
in čakam, čakam dišeči tobačni dim.
Odnesle so te sanje, zapustil si me, Peter.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|