Napisal/a svobodna, v sreda, 17. jan. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Minljivost pogleda vidim v tvojih očeh,
kako sva tiho stopala po različnih poteh.
In morje in piše vetra zapustita domišljijo.
V življenju mojem znova vsi ljudje neprestano hitijo.
Ne vidim bližnjih gora, njih cvetje.
Ne slišim glasnih voda, njih petje.
Ob vse čute mi um si prignal,
ko ti, le ti to bol bi poznal.
Se svoje sence umorjene bojim,
nje čustva in ljubezen tajim.
Ko zrem tam, na skali v nebo,
ne vem, da ljubezen izumrla ne bo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|