Napisal/a Mravljica, v petek, 19. jan. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Nemir v meni se razrašča kot bršljan,
ki urno vzpenja se po strmi steni,
ne znam postaviti se ognju v bran,
nemočna v boju sem s plameni.

Vihar pustoši mi po duši kot demon,
ki se ugnezdil je v sobane tuje,
za vrat me stiska kot piton,
sovražne misli v meni snuje.

A jaz sem krhka kot metulje krilo,
ki ga nedolžna sila zlomi,
zastonj vsako je zdravilo,
dokler razjedajo me dvomi.

Spopad izčrpal me je kot vojaka,
ki se na bojnem polju zvrne,
skeli me zdaj beseda vsaka,
prepir naj več se ne povrne!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 20-01-2007 08:05, 1. Nemoč Vzponi in padci so nas vsakdan in kot znajo padci izcrpavati, znajo vzponi dodajati energijo, ki se pocasi, a vztrajno nabira v nas in kot vojak v bitki, se ne preda, vedno zeli biti zmagovalec. Tako tudi ti.    dobrodosla na portalu, simpaticno ime si si nadela    lp, ajda    Objavil/a JaneZ, v 03-08-2009 17:47, 2. Svaka čast Ne res...tole je pa kvaliteta     Tole je več kot odlično!!!!!   Objavil/a tomm, v 05-08-2009 16:43, 3. Nemoč Povsod se izza zidu ponavljajo tvoje drame in krešejo se kremeni besed v ozračje polno elektriciteta in boj za svoj prav. A če nekdo nima moči, ga drugi tlači in tlači, dokler se v njemu ne nakopiči energija upora in svobode.