Napisal/a mah, v nedelja, 21. jan. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

ko ruj v škrlatu ponori
v srcu  veter se ustavi
ko sled stopinje zažari
se mah prilega skali

poletju rosa ukrade med
in  dež poišče tisto slast
spomin se spremeni v šepet
ko rdeč odsev okusi strast

mrmranje sanj
je šum jeseni...
in pot, ki bo odšla v zarjo

le pojdi vanj
oblak zapredi...
saj  ruj je izgoreval zanjo

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a Joe Kapp, v 24-01-2007 19:06, 1. ruj škoda, da se milina ruja pokaže šele pred zimo - je pa res, da je zrela lepota tista prava...    Objavil/a mah, v 25-01-2007 09:22, 2. ruj morda pa je prav zato njegov škrlat tako nesebično predan.    hvala, Joe Kapp.  bodi lepo.    mah   Objavil/a ajda, v 25-01-2007 17:10, 3. ruj sem poiskala fotografijo ruja in si ga dala za ozadje na zaslonu. Mislim, da ruj ni roza, ki bi kazal svojo milino, je roza, ki gori v skrlatni barvi strasti in v svoji lepoti vabi, da ga obcudujes.    Verjetno si v tej pesmici prepletla dogodek,ki te je ocaral...    lp, ajda    Objavil/a mah, v 25-01-2007 18:41, 4. ruj draga ajda... ruj je grm. škrlat v sladostrastju v jeseni. spomladi pa zacveti s takšnim nežnim puhkom.    mah se prilega skali pred zimo, ker se pripravlja na mirovanje... in če je to v družbi z rujem..., se pravi s strastjo, lahko zagori tudi nebo.     in seveda, vsaka moja Beseda v vseh pesmih je izkušnja, ki sem jo doživela.    bodi lepo.  mah   Objavil/a ajda, v 25-01-2007 18:45, 5. hehe:) sem malo bolj pogledala in vidim, da ni roza, na sliki ni tako jaso videti. Ostalo pa drzi, da je v svoji zreli lepoti zanimiv, ne mil     lp, ajda