Napisal/a mah, v četrtek, 25. jan. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

življenje sem dobila od ljubezni v dar
srce pa  bije, kot da  mu ni mar
nekdo od prej mi dušo je posodil
korak zaviram, da ne bi mi zablodil

sence  kličejo, me bodo k sebi vzele
drobni žarek jih ne more več pregnat
ko bodo trave v pomladni strasti zadehtele
bom le še veter, ki domuje v podbojih vrat

z mrakom škripal bom in tulil in norel
ne bo junaka več, ki stopil bi na prag
zaprl vrata, v toplo izbo sedel
-le dež bo hodil k meni vasovat

bršljan potiho in počasi hišo bo ovil
pozimi sneg z mehkobo vse prekril

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (10)

Objavil/a VILINČEK, v 05-02-2007 19:00, 1. bršljan! Lepa pesem, malo žalostna... a kljub vsemu pisana z občutkom toplega maha...   Objavil/a Tomi, v 07-02-2007 07:21, 2. Bršljan Elegantno sprijaznjen s svojo usodo, se je spremenil v svoj prvinski zrak.Ne vedoč, da je na drugi strani bolj živo kot na materialni.   Objavil/a mah, v 09-02-2007 15:57, 3. bršljan hvala vama Vilinček in Tomi..  bršljan je strupen predvsem v svojem mirovanju.. huh, le kdo bi potem vso to žalost prenesel na drugo stran? nihče.  F.L. je napisal:  " sem iz pekla. od tam, kjer je greh ljubiti"    vsekakor pa obema še posebna zahvala, ker sta me razumela.    mah   Objavil/a ajda, v 09-02-2007 16:10, 4. bršljan ko se razraste divje, neustavljivo, je tudi strupen, ce se ga dotaknes in dostikrat mu ni dovolj, kaj hitro se razbohoti in s svojimi pozresnimi prsti davi ... in ce se zazres vanj, je lep, a vendar unicujoc... ja, tudi custva so lahko unicujoca, ce se razbohotijo in razpredejo v napacni smeri... mislim, da ima pesem kar nekaj iztocnic za razpredanje, meni se je "pobrsljanila" ta...    in ce se dotaknem se tistega dela, ki se mu rece pojoc potocek, bi ne bilo napak, ce bi pesem se enkrat predihala in morda obrnila kaksne besede, morda dodala kaksno crko...  saj ves mahi-ica dobronamerno ...      lp, ajda    Objavil/a mah, v 09-02-2007 23:01, 5. bršljan ja, ajda.. vem. posebno tam pri vasovanju. a bova pustili kar tako, razen, če imaš kakšno boljo rešitev in ne da bi grožnja s strupom izvodenela...   Objavil/a Hekate, v 10-02-2007 02:33, 6. Bršljan ...korak zaviram, da ne bo zablodil ima sicer pomen, izraženo je pa revno in nekako ne sodi k bršljanu....  Preveč avtomobilsko.  Žal. Poskusi speljati misli tako, da se nadaljuje v naslednji verz, morda si ti tako odpre drugačen izraz, ki bo našel primerjenjšo rimo.    Hekate   Objavil/a Neva, v 10-02-2007 06:29, 7. Malce vseebinske zmede naredi tvoj prehod v osebo-veter v prvem verzu tretje kitice, jaz bi ohranila tretjo osebo...(bo, namesto bom, ker pesem naenkrat zveni kot moška izpoved, pa ni)Naprej je v redu, ker opis junaka je pa že druga misel, in ni več istovetenja. Bralec težko preklopi iz tebe v veter, tudi če je bil to namen.  Tudi jaz sem pogledala zadnji verz, mi tudi ni vešč zaviranje...  Morda bi poskusila   takole: premišljen je korak, da ne bi mi zablodil...ali pa celo zelo preprosto:  grem počasi, da ne BO zablodil. V obeh primerih gre za zaviranje, saj je to zavestna dejavnost. Ali pa korak ustavljam, da ne bo zablodil. Menim, da bi bilo lepše...  V tretji kitici, bi se znebila tudi mnogovezja in bi zapisala: z mrakom bo  škripal, tulil in norel....Ostalo je čisto prepričljivo in se mi ne zdi, da bi bilo kaj narobe...gre pač za vsebinski klimaks, ki je lahko zapisan malce drugače, in zato pesem tudi zaključiš z dvovrstičnico.    lp        Objavil/a mah, v 10-02-2007 13:24, 8. bršljan Hekate, hvala za tvoj obisk, še posebej tudi za tvoje predloge. mislim, da bo vse skupaj ostalo kar bršljanasto prosto po mahu.   Objavil/a black_angel, v 10-02-2007 14:52, 9. bršljan fajna pesmca, še posebej sta mi všeč zadnja dva verza :...bršljan potiho in počasi hišo bo ovil  pozimi sneg z mehkobo vse prekril...  lp black_angel   Objavil/a mah, v 10-02-2007 15:16, 10. black_angel hvala ti.  zadnja verza sta zelo podobna moji večni želji. tako to željo velikokrat izrazim tudi drugače. npr v pesmi "sen" sta zadnji dve vrstici:  in kakor se v stopinjah tujca izgubi korak  tako bi sanjal rad pod snegom skriti mah    vesela sem tvojega obiska.  bodi!    mah