Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Sama

Sama Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a black_angel, v sobota, 27. jan. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

V prazni sobi počivajo njene misli,
sonce se trudi osvetliti prah na tleh
in prazne oči zrejo v tla.

Ni ga več,
nikogar ni,
le zvok: tik, tak, tik, tak,...

 

Na mizi ovenelo cvetje,
na peči razmetane cunje,
v srcu spomin na njun zadnji večer-
(poletje, noč, lunin sij v morju)
Usoda je hotela, da sta se takrat zadnjič objela,
da valovi grozoviti so ga vzeli
in njej življenje prekleli.

Don, don, don, ... jo ura predrami,
prazna postelja jo v sanje povabi,
še njegovo sliko ozre,
preden utrujene oči zapre.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 04-02-2007 19:20,
1. Sama
otozno, a pogumno, da to prelijes v besede in saj ves, cas ... 
 
lp, ajda 
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo