Napisal/a Shaolin, v nedelja, 28. jan. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Zakaj molčim, si me vprašala.
Zakaj obračam stran pogled?
Kdo ranil je v globino duše?
Zakaj solze na licu spet?
Ne vem. Strmin in brez besed
borim se z mislijo neznano.
Teh sanj več sanjati ne znam.
Lice v dlaneh je zakopano.
Pa sem verjel. Pričakoval,
da to je tisto, tisto pravo.
Da le morda drugačna si
in ne zgolj upanje sanjavo.
Enaka si, kot vse doslej, enaka!
Kot knjiga brez vsebine, ki na polici čaka.
V platnice zlate vezana in spretno okrašena.
A do srca, ki ga sploh ni ne vodi pot nobena.
Kaj mi bo knjiga brez povesti,
vsebina izgubljena?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|