I.

Že od nekdaj sem mrtev.
Čas ni premica vzdolž katere potujem.
Zmerom bom živ....

S škarjami časa
izrezujem spomin.
Ne da se, ne gre;
vrača se vame.
Si Bitje, spomin?

Ponosno stoji
viharnik na pečini.
Še vedno raste?

Vsak tip pravi mi:"o dobra beyba si!"
tega se zavedam,
s svojimi čari druge izpodjedam.
Okoli tipov se vijem,
okoli...

Z jezikom je okušal rane,
s peskom posute,
s tisto drobno mivko
iz katere je štrlel nož.

Švist.
Spet švi...

Izpod črnih las dvoje sivo modrih oči strmi..
Gleda vame in se mi potiho smeji..
Ne vem, po čem tako zelo hrepeni..
Beri dalje...

Ko bi vsaj lahko
ujela tiste svetlikajoče besede
podtaknjene v misli,
ki zacvetijo z močjo
in s čudovitim zavedanjem<...

Po svoji stari navadi
ližem rane
pokrpanim dnem preteklosti

mesec sanja o barki,
ziblje se v preprostih vizijah,
sleče se žarkom
in kako bitko izgubi,

Če bil bi veter
obkrožil bi ves svet
ob tebi bi ustavil se
povedal bi kaj videl sem
in ti uživala bi v tem.