Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
V dlaneh stiskam bit svojega prostora
čutim te kot zlato nit stkano v odejo
prepletaš se z izgubo in idejo
da obstaneš morda ostaneš
najdi me v kaosu obstoja in ljubezni
ko se misli uskladijo in čuti umirijo
v tebi je vsa ta strast in bolečina
vse se krega in prisega na konec
ki se sklada in je spravljen v red.
Niso čudne te besede
čuden je morda pogled
čudna misel ki razjeda
čustvo ki ne zna splahneti
čudna je prešita ta odeja
ki jo trgam s sebe
da ne čutim tebe spet in spet.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
