Napisal/a Rika, v ponedeljek, 05. feb. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V dlaneh stiskam bit svojega prostora
čutim te kot zlato nit stkano v odejo
prepletaš se z izgubo in idejo
da obstaneš morda ostaneš

najdi me v kaosu obstoja in ljubezni
ko se  misli uskladijo in čuti umirijo
v tebi je vsa ta strast in bolečina
vse se krega in prisega na konec
ki se sklada in je spravljen v red.

Niso čudne te besede
čuden je morda pogled
čudna misel ki razjeda
čustvo ki ne zna splahneti
čudna je prešita ta odeja
ki jo trgam s sebe
da ne čutim tebe spet in spet.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)