Napisal/a svobodna, v ponedeljek, 05. feb. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Glej jo tam sedi,
S čikom v roki postava.
Vsi mislijo, da to je zabava,
Ko v resnici življenja si želi.

Pred sabo ne vidi poti,
le tone in tone,
čaka v vrsti, kjer ni kolone.
Vsi njeni ideali so odšli.

Ne vedo, kaj v njej se dogaja.
Oči hladne in puste,
na ustnicah hraste.
Noče pomoči, naj traja.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a Tomi, v 06-02-2007 07:28, 1. naj traja V svoji zapuščenosti se človek vsaj malo začne ogledovati po sebi in ako je vsaj malo ohranjenega ponosa in ljubezni do sebe, se v njemu začne prebujati nov dan iz megle in hlada izvit in ga prebuja le z eno željo, da se osvobodi vsega balasta in zbije ostanke sebe v neko močno opozicijo proti tistemu delu sebe, ki ga je dovedel do lastne teme.To je čas ko se lahko ponovno rodiš iz izkušenj noči.Kot se ve, na svetu ni nič slučajno in tudi tegobe so močen udarec, ki naj bi osvestile izgubljeno ovco.