Od Matej
|
Mogočnost Olimpa več me ne osreči in ni več zame Zeus Bog bogov. Ne stresa dušo mi greha dolgov, le misli so ostale mi po smrti še želeči.
A spomnim se, da bos želel sem teči, še pred kratkim, po bregovih Sočinih tokov, da se upijanil od lepot sem umetniških sokov, da nekaj lepega sem hotel, cel'mu svetu reči. A ni hotenj, spominov in želja v meni, duša je izčrpana in prazna, izsušena, več se za mladost ne zmeni. Izginila je z njo še misel plašna, da trpljenje kruto me v grob okleni, ni smrt, le goljufiva je življenjska sreča lažna. Komentiraj pesem na forumu. (9 komentarjev) |