Od Matej
|
Odigral bi zadnjo karto svojega življenja, oddal bi zadnji sok iz svojega telesa, srce položil pod Gigantska bi kolesa, da nekdo bi rešil me neznosnega trpljenja.
A to trpljenje, ah ta slepota, ta misel vsakonočnega bedenja, teh klicev notranjih šumenja je kriva moje deklice lepota.
Ne opazi več me moja Afrodita, in Kupido se skril je daleč, ljubezen v meni je ostala neodkrita.
Ostal je le spomin boleč, ostala je le želja skrita in grozen krik ostal je le šumeč. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|