...

Poezija,
to prav čudna
je dimenzija.

Ni dnevnega poeta
je dogodek,
ki se rima
kar sama izliva. ...

Kaj je nama kri v venah,
luknje v mesečevih menah;
srce, ki poganja sanje
skozi mrak v novi dan;
tebi je vseeno ...

Skačejo okrog veseli obrazi...
star sem.
Korak za korakom, mehka stopala...
vojna in bes, pozaba.
Mina, pok, konec......

Mehki mraz boža ostanke
mahovnatih tal,
ki sva jih utrgala včeraj

na horizontu se svita
žametna luč

Poljuba se ustne zdaj bi napile,
poljuba omamnega kot čaša je vina,
poljube poljubov bi zdaj zaužile,
poljubi so zanje zrak in so vo...

Ti in jaz
sredi noči prebivava,
vsak zase sam
s pomladjo,
v srcu združena..

...

Rekla sem čudovita sva, lahko bi se ljubila.
Ti pa ne bi ničesar obljubil.
Rekla sem, ni treba obljubiti, se bom potrudila.
Ti...

………………………
Se mi je zdelo?
……………………...