Napisal/a MCmouse, v ponedeljek, 06. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Žrelo bolečine hlasta za dihom sreče… vsakodnevno milino, ponujeno z neba… Trpljenje se zdi globoko usidrano v trdem lesu, udarjajoč po oblakih in letajoč v prozornem kozarcu… Že tako dolgo, da misliš, kako je sreča nedosegljiva železu… Preblisk ti ne pove nič novega…le-to, da je cilj še vedno daleč… Delati v rokavicah z žgočim kamnom…zamižiš, pozabiš na srž ognja… Vendar nisi edini…v temi poglej navzgor…
Duhovi so ujeti v vrtincu s solzami na konicah prstov… slepe duše globoko v tebi iščejo zrno resnice…zakaj?! Zakaj ne ločijo več miline od bolečine? Zakaj so ujeti v kozarcu, če vejo za srečo, namreč, obstaja?! Priklenjeni z železnimi okovi…okovi teme… Duhovi živijo v hladnem okolju…ki smo ga ustvarili mi… Duše, ki vidijo…
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|