Napisal/a Shaolin, v nedelja, 11. feb. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ponesel bom seboj te svoje solze,
ki varno skrite v mojih so oćeh.
Ne boš jih videla, kot bil bi greh,
ker več ne znam jokati...
in ni me sram priznati...
čemu ljudem bi bil v posmeh?
In kdo bi razumel? Nihče...
Saj je vseeno. življenje izgubljeno...
Eno več ali manj? In košček sanj,
ki shranil sem jih v srce je le še bled spomin.
Živim le zase in za tiste polpretekle čase.
Ne ljubim več in ne sovražim.
In kadar včasih v zrcalo zastrmim se, vem:
izbral sem si najboljšo pot, brez dvoma.
Le redkokdaj še misel plaha tja poroma,
kjer živiš ti. In v tem tvojem svetu prostora ni za mene.
Še sence sive ni nobene...
Zdaj sama sva.
In skrbno čuvava vsak svoj zaklad.
Med nama večen je, globok prepad.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|