Utrujen, neprespan,
že dolgo zaspan,
zbudiš se.
Ne moreš spati.
Bojiš se.
Ne veš kaj bo.

Ščurki imetja,
prevara stoletja,
opaži so v lesu,
golota v telesu,
molk, ki odzvanja
ostanek dejanja,
tik pod gladino...

sedel sem pod drevo
vračal izgubljene žoge

detlov ritem sem poslušal

na napeti elastiki
...

bolj kruto od okrutnega je ta svet
moj svet globoko v prahu
iščem rešitev za ponovno življenje
...

Ko jutro mlado
se rodi spomladi,
življenje novo
v drobnem srcu bije.

Ne radosti,
trpljenja ne pozna &sc...

Ja doma nemam, zemlja mi ne znači ništa.
Djece nemam da za njih ostajem,
tek žene koje moju tugu svojoj pribroj...

Obrnil si me narobe
božala sem dlakavost tvojih nog
in se spraševala
zakaj so tvoje dlake tako mehke
jaz pa se moram ...