Vem, da obstaja smisel
v tem deževnem času,
ki topi sončni spomin
na jeziku še enega oktobra.

In vem, da je pom...

Zdaj sijejo zvezde
zame vsaj malo
tudi podnevi
In ne hodim-
lebdeče plešem
nekaj prstov nad tlemi

Ugasni svojo luč.
Naj sveti mi druga svetloba.
Ugasni svojo glasbo.
Naj govorijo moje misli,
njíh grenkoba.

zvon sem, ki pretrga mejo med
dopoldnevom in popoldnevom.
zdaj je čas da se zbudim.

Prilepi vroc poljub mi, da moja grenka solza se posuši.
Poglej me globoko v oči, tako mocno, da čutila tvoj bit srca bi.
Beri dalje...

Sklenil peklensko pogodbo bom z vragom Prodal mu bom dušo za pljunek krvavi Širil bom meje vzdražnostnim pragom Izničil vse čute...

Ne vem, kam
bi dala to tiščanje
neizgovorjenih podob,
kam bi zložila
neizsmejano mladost,
kam pospravil...

Nežen dotik,
občutenje, ljubezen.

Odreči večnosti,

nesmrtnosti, neobčutljivosti? Beri dalje...