Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sobota, 24. feb. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Beli obrisi posušene soli,
spužva sta si objeti silhueti.
Z iztisnjeno sončno dušo vpeti,
dihljaj od morja, na samotni skali.
*
Kadar morje buči, si pena želi,
pokriti vroči telesi zagreti.
Se skloni še stari bor, galeb vzleti,
meša krike, vonj vznemiri, čut celi.
*
Vse kroži, se pretaka, se oplaja.
Med nebom in vodo še čas obstoji.
Vse, kar je vredno se jemlje in traja,
*
potem lahkotno se daje, cilj kroji.
Delfini se igrajo blizu raja,
kjer narava z naravnim se spoji.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|