V soju luči in hrupa
se oder sprazni.
S kozarcem piva v roki
čakam na naslednji val
bučnih kitar in kričanja.

Brez umetnosti smo

Kot misli niča
Kot vrtovi vakuuma
Kot nevidni zidovi

Včeraj rime same so letele,
verzi sami se brez truda pletli.
Kitice se same spisale,
v pesmi nove so nastale.

...

Zjutraj se obrne proti soncu,
ko še ta ni visoko. Na koncu
stebla je ognjeno razbeljena
kana, kontrast razpoki ...

Gledam prve spomladanske cvetove.
Občudujem njih, ki dajejo navdih.
Plezam na vrhove,
vrhove tistih gora, ki so že davno
postal...

Sedim. Bulim v prazno... nič ne naredim. Nič? Kaj sploh je nič? Če je kaj!?

Pogled jelena v nebo (večerno, skoraj mračno)
preden ustavi se na robu gozda pod oblaki;
fosfornih oči zamijavka maček ob ognji&sca...

Sivina zemljo
stiska, rosi ležernost.
Postelja diši!

Prihajam iz zemlje
z vtetoviranim srcem
na prsih
s vtetoviranim
ženskim imenom
na roki
s s...

Mejim na norost.
Željena bolezen,
ki mi teče po žilah,
se na stene glave opira.
V luknji temo ustvarja.
Igram ...