Napisal/a Shaolin, v ponedeljek, 26. feb. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nimam več časa za najine sanje.
Minilo je leto, pol desetletja.
Prazne obljube. Brezplodno iskanje
in čas ki hiti in odzvanja v stoletja.
Kar sva nekoč v tihi nadi sejala
padlo je v brazde na njivo zorano.
Ko sva jeseni sadove iskala,
klasje rumeno bilo je steptano.
Bil sem sejalec v čas, ki odnesel
seme je plodno z njive zorane.
Kopal, zalival sem klice brsteče,
tebi bilo ni mar zase in zame.
Tja med rumene, pozabljene klase
se je razrasel plevel in osat.
Ko ob večerih sem trgal jih zase
mislil sem, norec, kako sem bogat.
Blizu srca je pozabljena njiva.
Mak in plavice. Snežnobel slak.
Pozabljena gnezda in neme ptice.
In moj neskončno utrujen korak.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (6)
|
|