Napisal/a Shaolin, v torek, 27. feb. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Bled snop luči. Prekinjen trak.
In cesta, ki beži v večerni mrak.
Tam na obzorju bled obris gora.
Podoba doma. Ti in jaz - sama.
Na levi gozd visokih smrek.
Na desni ti. Na pol dremaje.
In cesta zadaj se izgublja,
ko pramen las lovi tresljaje.
Molčiš. In radio igra polpritajeno.
Kazalec strmo vzpenja se po skali.
Lev smerokaz, pritisnem plin.
Vštric z njim, ko mi zamahne odtujeno.
In spet le pot in trak in noč.
Pa snop luči, ki se mi bliža.
Kje naj zavijem, mi je rekel?
In da ne smem zgrešiti križa!
Nad cesto pne se Mlečna cesta.
Milijon križišč. Brez kažipota.
In spet sem tu. Volan v rokah.
Na levi gozd, gluha samota.
Napeto zrem skoz vetrobran
in tu in tam v retrovizor.
Enaka scena. Kot da bi gledal
v star pokvarjen televizor.
Končno zatipljem. Moja cesta.
Domače, varno pristanišče.
Ustavljava se. Bele proge
in moje znano parkirišče.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|