Napisal/a MAPA, v sreda, 28. feb. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Kadarkoli nežno potrkaš,
se vedno znova zavem,
kako čas hiti
in v meni vzbudi se
radost in strah -
kot vedno,
kadar me spomniš,
da SI.
Le kakšen bo tvoj pogled,
ko se prvič srečava
iz oči v oči?
Kakšen bo videti svet,
ko se prvič
okrog tebe zvrti?
Kadar prideš...
kaj ti morem dati
kot srečna, mlada mama
v tem tesnobe polnem času
razen ljubezni,
ki jo nosim v sebi
že od dne,
ko sem izvedela,
da nisem več sama?
Če moreš razumeti -
najlepše je živeti
v prvi domovini,
od katere ne ostanejo
ne slike ne spomini...
Kadar prideš...
zaželen na ta
pokvarjen svet,
kadar te življenje
z vsemi silami objame -
morda že takrat začutiš
grenkobo
v solzah sreče
svoje mame...?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|