pozabiti nekaj
kar štiri leta
čakati.

Jeseni končno sem sam,
slišim le tišino,
vidim le sivino,
jeseni končmo sem sam.

V jeseni suho listje duham,
Beri dalje...

Drevesni sadeži pod nešteto
in nebroj listja ne padajo sami.
Sočni, zreli in voljni nežnih
in pravih rok, čakajo skri...

Prehojene poti,
se v kratkem blisku,
kot film odvrtijo pred očmi,
zajel me je dvom,
pred neznanim strahom,

Mimo kamna
podrsa kaplja obupa
in pade v moje sanje.
Pokrijem se z melanholijo
in se potopim v kaos
Beri dalje...

Ahati, diamanti...
bezljave spominčice,
pozabljeni spomini.

Spektakularnost polzenja,
spevnost stopinj v temi...

Preden zaspiš, vse zvezde pozdravi.
Na nebu zakleni želje, spravi
svoj ključ daleč od ključavnice. Glej
utrinke...

Kaos je postal red, nauk je postal vseved, čas se je spremenil v nekaj kar pomembno ni, dotik je stik, ki združil je telo s telesom, približalo j...

Če bi lahko gozdovi govorili,
če bi imele smreke obraz,
bi mi povedali vsi skupaj,
čemu sem tukaj jaz?

...