Napisal/a arline, v sreda, 08. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nekega jutra sem se zbudila In si nisem zmogla več pogledat v obraz To je bil konec in to je bil nov začetek
V teh mojih osamelih stolpih bivanja že dolgo ni gnezdila nobena ptica več samo odštevanje časa je zamolklo odmevalo tam kjer bi morala biti kri in življenje Včasih pa so te moje ptice upanja prhutale sem ter tja odhajale so na dolge poti in se vračale vame utrujene popotnice samo odpočiti se Zdaj ni ničesar več zapuščena gnezda spletena iz sanj in drobnih pričakovanj kažejo svoja gola nedra oropana vseh hrepenenj in pogumnih dejanj nič ni ostalo za vztrajnimi prebivalci tiha samota je tu našla svoj novi dom dokončno sprijaznjena s porazom ki nosi tvoje ime - Ljubezen Od tu dalje teče nov čas
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|