| Napisal/a naelia, v nedelja, 04. mar. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Od kristalnega jutra, ki nosi svetleče trakove v sinje nebo, do zaključene celote, ki spusti temen oklep nad sumljivo nočjo. Sloves sveta se ponavlja, se s tiho, slikovito podobo, s snežno podlago večno obnavlja.
Slepi odmevi korakov neutrudno v vsakdanjo nevihto hitijo, povezane duše se z lahnim utripom nedolžno poslovijo, dragocen kos človeškega, nebeškega srca, nepotrebni kosi materialnega zlata zlahka nadomestijo.
Oddaljene sledi nebeškega obstoja, viharnega predora, kričečega odpora, izginejo v zatrt prostor temačnega sveta, na plan jih uspešno spodrivajo lažne sence, oblite s tanko tančico, z neskladno resnico.
Odpira se vznemirljiv pogled, zaigrani, mešani nasmehi, ki izvirno bitje čudežno spremenijo in s tem globoke skrinje, slepo zavržene v dno modrih globin, znova strupeno zaživijo in s preprostimi maskami nov planet v trenutku zgradijo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
