Napisal/a naelia, v nedelja, 04. mar. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Od kristalnega jutra, ki nosi svetleče trakove v sinje nebo, do zaključene celote, ki spusti temen oklep nad sumljivo nočjo. Sloves sveta se ponavlja, se s tiho, slikovito podobo, s snežno podlago večno obnavlja.

Slepi odmevi korakov neutrudno v vsakdanjo nevihto hitijo, povezane duše se z lahnim utripom nedolžno poslovijo, dragocen kos človeškega, nebeškega srca, nepotrebni kosi materialnega zlata zlahka nadomestijo.

Oddaljene sledi nebeškega obstoja, viharnega predora, kričečega odpora, izginejo v zatrt prostor temačnega sveta, na plan jih uspešno spodrivajo lažne sence, oblite s tanko tančico, z neskladno resnico.

Odpira se vznemirljiv pogled, zaigrani, mešani nasmehi, ki izvirno bitje čudežno spremenijo in s tem globoke skrinje, slepo zavržene v dno modrih globin, znova strupeno zaživijo in s preprostimi maskami nov planet v trenutku zgradijo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)