Napisal/a prežganka, v nedelja, 04. mar. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Jasno jutro mi oznanja, da je svet
Avto, ki pada. A nespečna duša
Skoraj na koncu vesolja poskuša
Najti omamo kot beden poet.

In čeprav ve, da sreče tukaj ni zanj,
Moli še vedno za up. In nov grad je
Agonija ljubezni, stari svatje
Režejo smisel; kje si, vrni se vanj!
Iskra duševne bolezni ostane
Jok ji igrivost za vedno vzame
In to je vse, kar ponujajo vice.
Rada bi duša uživala v peklu,
Uspela v nebesih kot ion v jeklu.
Skuša vzleteti kar brez perunice.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)