ob mojem prestolu
trije prazni stoli
na njih sedijo

Modro nebo. Lokvanj in bori.
Trsje, meglica se pne nad vodo.
Tiha, zamišljena sama ob bregu
vode dotakneš se n...

Nikoli več nebo,
tako lepo, kot je bilo,
ko skupaj sva bila,
ko samo ti in jaz sva obstajala.

Smrt si že dolgo želi evtanazije.
Lektorirala je svoje življenje in se smejala iz vsega srca.
Mar še verjamete v koncepte? ...

Zlitje in spev.
Življenjski odmev.
Koga čemu? Zakaj je tako?
Kdo mi pove, kaj zdaj bo z njo,
kam bo odšla, kako prebolela bo to...

Hrepenim …
Po ljubezni,
kančku upanja,
toplem objemu na lahno,
po nekom, ki bi rekel mi, da boljše bo.