Napisal/a Shaolin, v četrtek, 08. mar. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Kakšno mrtvilo...!? Zunaj dežuje.
Nimam besed. In sploh se ne ljubi
mi plesti jih v stavke.
Nič ne razumeš...
Tebe zanima le kakšne boš davke
morala spet po ta novem odšteti.
O ti prekleti! Spet negoduješ.
Vlada in janez. Z malo ga pišeš,
včasih mu zraven še uhlje narišeš.
Take, oslovske. Vsemu se rogaš.
V službi si trn v peti vsem, ker ne ubogaš
ne šefa ne sebe...
In avto parkiraš prav tam, kjer ni dovoljeno
in praviš: saj je vseeno, ne bom peš hodila.
Zate tako in tako ni pravila.
Vse full očitno in nič kaj diskretno.
Osmi je marec minil brez cvetlice.
Vsaj jaz ti je nisem podaril.
In nisi mogla, čeprav si hotela, prikriti malo bledice.
Ni ti vseeno; oprosti (bi rekel) pa nočem.
In veš zakaj ne? Ker tako te hočem
kot si v resnici. Ne zaljšaš mi ravno življenja.
To je gotovo. In včasih, želim si, da v stanovanju,
ko vrnem se z dela vanj našel bi drugo...
trapaste sanje in drugega nič.
Ti pa: »kdaj prideš? In, kdo je spet klical po telefonu?«
Jaz:: »sveti Peter!« Kaj te sploh briga? (to bolj po tiho)
Ušesa kot radar, na levo in desno, ki vse prestreže.
Polna ukan nastavljaš mi mreže...
A čeprav misliš, da bitko dobivaš in me imaš v lasti
krepko se motiš; ti, miška ujeta v lastni si pasti.
Je to bitka spolov?
Nje nadaljevanje?
Ah, vse je v redu, dokler brez kolov
snujeva vsak svoje sanje...,
no, ti malo manj.
Ampak to sploh ni v redu.
In marsikdo rekel bi temu le - sra....
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|