| Napisal/a Kvazimodo, v ponedeljek, 12. mar. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Iz tvojih oči
zajemam odgrenjenost.
Mrzlo naročje spomina,
vročo sapo poljuba,
da me izdihaš
v pozabljeno jutro,
da me razkolješ
med temo in svetlobo
s svetlimi toni mrakobe.
Iz tvojih dlani zajemam
nežnost minulih trenutkov.
Neumrljivo črto življenje,
bežne vzdihljaje ljubezni,
da me umiješ
v zarji večerni,
da me razbereš
med šumljanjem tišine
v zadnjih odtenkih grenkobe.
Iz tvojih besed zajemam
prvo posušeno solzo.
Na licu slovesa,
da bi strune obmolknile
brez ihtenja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
