Napisal/a Kvazimodo, v torek, 13. mar. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
V svet sem gledal,
niè veè v srce.
Morda zamujal
na sipinah dne,
obale smeha
in dotike rok,
tujec èasu,
v sebi pa otrok.
V svet sem gledal,
niè veè v oèi.
Na slepo tipal
bliine in stvari,
sladkost poljuba
in nalet strasti,
obraz v obrazu
skritem med ljudmi.
V svet sem gledal,
niè veè vame cvet.
Nekoè zalivan
s èistostjo besed,
v preprosto misel,
da vsak najde pot
nazaj in vase
tudi preko zmot.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|