Napisal/a Rika, v četrtek, 15. mar. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

zavedi se stopi iz brezbrižne plehkosti
in se razglej
tam nekje sredi preteklosti
v objemu neke čudne zagrenjenosti
izgubila si občutek pogleda v jasnosti
razmišljanja in brezciljnega tavanja
morda spet najdeš bistvo obstajanja

krik žalosti ki ga črnina noči spušča
boli zavedanje neke druge realnosti
v sebi kričiš iščeš pot skozi temino
in se otepaš občutka izigrane sedanjosti
odprtih rok k sebi vabiš notranjosti
svojega duha in srca prikritega razpela
da le lahko bi končno rekla: sem se razumela!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 15-06-2007 14:07, 1. Nerazumljena zanimiv pogled na pesem..kot da bi nekomu drugemu govorila in mu "dajala" napotke..v zadnjih vrsticah pa presenetis, da je namenjeno tebi..   dostikrat v zivljenju lazje drugim svetujemo in dajemo napotke, sebe, svojih napak in pomanjkljivosti ne vidimo in ozreti se vase je velik korak in veliko vec vredno kot le kritizirati, sebe pa postaviti na prestol nedotakljivosti...    malcek drugacna, a zelo dopadljiva poezija izpod tvojih prstov, Spikerca    lp, ajda    Objavil/a Spikerca, v 15-06-2007 14:22, 2. Nerazumljena Uf ta je pa gor že enih par mesecev...me prav veseli, da se ti dopade! Je res nekaj pač drugačnega. Moja..meni ljuba