Napisal/a lofik7, v četrtek, 15. mar. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Lebdim v brezčasju nočne ure,
čakam, da se nervoza razkadi,
a se le gosti in me budi;
umivam se v upanju, da mine.

Mineva me, a nervoza ne,
vse okoli praznih misli se vrti,
do roba napolnjene laži
bile so v zibelko podtaknjene.

Nedolžen poln pričakovanj vstopi,
prvič spak postaneš, verjameš ne;
od zunaj svet vedno vidiš lepše
od znotraj slep postaneš, kot vsi.

Pohabljen plazim proč, tu ne išči!
Majhen svet, se gazijo ljudje,
res ti ne privoščim tvoje želje;
nervoza bo kadilo tebi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)