Napisal/a Nežika, v nedelja, 25. mar. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Z roko v roki
čakala sva sončni mrk
gledava, da se prstan naredi
vmes dal poljub mi gork
priznal ljubezen si mi.

Povabil v tihi si me gaj
povedal zakaj,
da zame prstan že imaš
iz ljubezni, meni ga daš..

Zaprosil si me za roko
takrat pa pri belem dnevu
dol z neba se vse zvezde vsujejo
tudi na nebu se prstan naredi
čudežu in sreči kraja ni

Živeti je lepo
a na žalost enkrat samo.
Morda pa le, nekoč nekje...
 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a VILINČEK, v 30-03-2007 23:00, 1. morda pa le! Tudi tvojo pesem sem kar nekajkrat prebrala, na več načinov.     Rime so vredu, bi pa morala malo delati še na melodiji in mogoče tudi sami obliki, ker je pač pisana v verzih.   Sama sem imela podobne težave v začetku.       Drugača pa je pesem lepa!    Pa brez zamere, naj ti to ne vzame volje do pisanja, kritika je v pozitivnem smilu. Pač moje zaznavanje. Mogoče kdo drug vidi drugače.     Vem, da vsaka pesem prihaja iz duše in to je tisto bistvo in najbolj važno. Je tvoja, zato je zate še doliko bolj pomembna.    Še kaj lepega spiši!    Vilinček            Objavil/a Nežika, v 05-04-2007 12:31, 2. Morda pa le Hvala Vilinček za komentar.Dobronamerne besede nikoli niso odveč.Res sem še bolj na začetku pa upam,da bo iz pesmi v pesem boljše  L.P.