Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Bil senca sem senci

Bil senca sem senci Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Tomi, v sreda, 28. mar. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Celo mladost iskal sem le sebe
svojo iskrivost in svoje srce
vendar sem videl sebe kot senco
senco propada, suhih gozdov.

Nekaj korakov zraven dveri
srečal sem srečo mojih kosti,
ki so raztresene, brez povezave
tavale v mesu mojih moči.

Počasi, nerodno, sem se privajal
kot starec na ledu, ljubeznivih sokov
pil kot kolibri sem sladko življenje
srkal z vnemo mi danih darov.

Sestavljala mi je razsulo notranjost
vdihavala vame ponos in vrednost
dosegel ob njej sem celovitost
zaznal svojo senco v lepoti sadov.

Ah, to življenje je res čudovito,
če najdeš senco v kateri žariš,
spoznal sem resnico, resnico vpijočo,
da le v ljubezni res ves zaživiš.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 28-03-2007 16:14,
1. Bil senca sem senci
Tomi... ne samo celo mladost, celo življenje iščemo sebe, drugo pa je, kako se sami vidimo. Pravijo, da angeli letijo v parih, malo bolj grobo rečeno bi bilo, da se prav za vsak lonec najde točno določena pokrivalka. In če tesni, če se leti v paru... potem še vedno iščeš sebe, a imaš nekoga, ki tvoj napredek (v dobro) vzpodbuja, ti je ogledalo, odgovor, motiv... karkoli že. Nekateri rabimo več senc v sencah, drugi manj, a v končni fazi potrebujemo vsi ljubezen, vsaj tisto sprejetost, da veš... da si z vsemi kvalitetami in napakami nekomu drag. Ostalo je vse nadgradnja žarenja, kot to ti opišeš. Oz. tako jaz pravim, dokler je dvema nekaj pomembno, nekaj všeč, ju nekaj veže... je vse dovoljeno, dopustno in sprejemljivo. Ljubezen je nad vsem, tu lahko vsak najde svojo resnico, ki ne bo imela nasprotnika, bo edina in hkrati lastna. Tomi... še bi lahko pisala... Najbolj mi je pa pri pesmi všeč stezosledcu (torej tebi) slediti od prvih, okornih korakov, do gromozanskega napredka, ki ti je hkrati samopotrditev in najdeni cilj smisla tvojega življenja... Kaj bi ženska brez moškega, in obratno?  
Čudovito.  
:zzz 8)
 

Objavil/a Tomi, v 28-03-2007 16:50,
2. bil sem..
Rojeni smo resnično samo radi tega, da spoznamo preko drugih kdo smo in kaj moramo postoriti v sebi ali s seboj, da očistimo balast naše duše, da jo olajšamo od naplavljenega kamenja grobosti in končno odpustimo kot duše svoje telo v pozabo kot stari plašč, a ne da se ga oklepamo z mislijo milionov današnjih ljudi, da je to življenje, edino življenje resnice. Ne, to življenje je le duši olajšava, da se očisti lepljivosti zemeljskih gnusob,ega,trme, nadutosti v glavnem vsega kar nas omejuje v notranji svobodi.Postati neoseben,pomeni, da se ne daš povleči nikomur, ki te vabi v nekaj v kar tvoja vest noče.Najti svoje kvalitete, tiste, ki jih boš nesel s seboj v večnost je smisel življenja, bogataši bodo našli sebe le v pomaganju nespretnim, ki s težavo prebijajo svoje časovno razdobje, ki jim je dano v tem telesu.
 

Objavil/a VILINČEK, v 30-03-2007 20:47,
3. bil senca sem senci!
Spoznal sem resnico, resnico vpijočo, 
da le v ljubezni res ves zaživiš. 
---------------------- 
 
Tudi pod to pesem se podpišem! 
 
Vilinček! 
 
 
 
 
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo