Napisal/a enasm, v četrtek, 29. mar. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Noč!
V prazni sobi sedim,
nemo na zidu v svojo senco strmim.
Dvignem roki,
sence oblikujem:
račka, labod, VOLK.

Zdrznem se, zatrepetam,
misel me na obalo ponese,
kjer v pesku senco opazujem.
Višje sonce je,
večja senca moja je.
Oblake veter prinese,
senca izgubi se,
Pa vendar...
vem da je!
Da si!
Senca moja ti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)