Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Monolog

Monolog Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a oljarica1, v petek, 30. mar. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Daj, skuliraj se,
obriši te nesmiselne solze
odvrzi končno že
ta videz žalostne klovnese
ko vendar dobro veš
da na tej poti kamor greš
ni upanja ,da njega kdaj uzreš.

Te želje ti ne morem izpolniti,
saj iz jeklenega objema
svoje fantazije
ne morem se izviti.
Premočno je to hrepenenje
utruja me boleče koprnenje
in nimam več moči
upreti se nesmiselni ljubezni.
Ne delaj zdaj iz sebe mučenice
ko vendar nisi daleč od resnice
zavedaš se, da vse je utopija,
da muči te le lastna fantazija.
Daj, skuliraj se,
obriši te nesmiselne solze,
ozri se zdaj v smejoče sonce
ki ti z ljubeznijo v srce
pošilja tople žarke.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 01-04-2007 14:47,
1. Monolog
oljarica1, upam da si pospravila za seboj, si obrisala solze in se predala soncnim zarkom. In monolog je tudi terapija za Otoznost, ce potem za njo zapres vrata... 
 
lp, ajda 
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo