Razmišljaš o besedah,
o lepih, toplih in iskrenih željah,
o sreči, njenem življenju,
vedno samo o tujih drevesih,
in vedno zadaneš sebe,
svojo bolečino, žalost,
ki se nje ne dotakne,

besede, ki so njej življenju nevažne, neumne,
želje, ki pomenijo le tisočinko ukradenega časa,
kič, ki ga nihče ne mara,
pol tvojega časa,
tvoje duše,
srca,
košček tebe, dragocenega telesa
za bežen pogled njenega usahlega očesa,
stotinko njenega uma posvečenega tebi,
zavoljo kratkega pogovora
pot srca še vedno ti ne pusti izreči besede zbogom,
znova in znova upaš,
mogoče se pa le ta tisočinka s stoletjem konča.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---