Napisal/a Shaolin, v torek, 03. apr. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nisem te poznal,
ko sem te spoznaval.
Tipaje, po prstih, neslišno...
S prsti slepca otipaval...

Vstopal sem vate spočetka
kot v tempelj...
Bila si kot svod, kot pribežališče,
kot nekaj, kar duh v sebi išče
in najde na koncu drugje.

Zavetje za sanje...
Hladen gorski izvir...
Zelen mah v jasni noči...
Trepetanje, nemir...

Vse to si bila - morda...

Zdaj nič več!
Kaj je ostalo? Tanka svilena pajčevina.
Hrepenenje?  Poljub vetra v laseh?
Neznana bolečina...?

Nič od tega.
Komaj zgrajena se hiša iz kart
je sesula.
Miza je prazna.
Na prtu polita rebula.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)