Napisal/a Shaolin, v četrtek, 05. apr. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vsako pomlad na trenutek umiram
v senci zelenega pajèolana.
Duša ujeta je, kakor izdana
in kot drevo do korenin hiram.

Vsako pomlad spet na starih poteh.
Cvetje v gredicah se soncu dobrika.
Mislim na tebe,vem, da ni greh,
le misel svobodna je - misel kot ptica.

Vsako pomlad z vetrom v laseh
in preko polj med cvetoèe livade.
Tja do jezera, do stoletnih smrek,
kjer moj pogled žarek sonca si ukrade.

Misel svobodna je vsako pomlad.
Èutiš  morda kdaj dotik nje dlani?
To, kar v srcu za hip zaskeli
je moj preprosti: imam te rad.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 08-04-2007 10:31, 1. Vsako pomlad Shaolin, je potreben komentar? Mislim, da ne ...le zmociti s dlani v bistri studencnici in piti..  piti......    lp, ajda    Objavil/a VILINČEK, v 09-04-2007 22:31, 2. ... Tudi jaz sem brez pripomb, kadar gre za Saholinove pesmice.   Ima tisto uho za melodiko, rime, ritem.    Z užitkom jih berem.          Objavil/a Shaolin, v 10-04-2007 17:40, 3. Hvala vama za vajin čas in komentar. To, da pri komentiranju, takšnem ali drugačnem, nisem preveč dejaven, to vesta in zato mi je najbrž kdaj pa kdaj prizanešeno s kakšno ostro konico.   Pozdrav obema, vsem...