| Napisal/a lofik7, v četrtek, 05. apr. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Navihano početje luninega žarka
v mojem spočetju poplesuje,
igra se z DNK strukturami,
iskre skriva, luna dela, da in ne nagaja,
je že prav tako: le komu ni?
Hočeš biti nočem ali biti skrit?
V svetu popolnega tona.
V svetu popolnega vonja.
V svetu popolne barve.
Ravno temu služi igra,
da ti treba ni.
Pri komu skril boš svojo iskro?
Brez razuma, ki kali in bistri igro (izz)uma
srkneš malo (pog/r)uma in odfrčiš po sladki cesti,
ki se lepi na tvoje dlani,
lase iz glave puli, ne da vedel bi, vedno najdeš.
Saj veš, da dve sorodni duši radi stopita v neznano,
iskra ogenj neti, da podžge pogumnega na novi poti,
da dve nasprotni duši častita svojo, tisočkrat prehojeno,
iskra ogenj neti, da podžiga strah pred novim.
In vsi čutimo toplo božanje sončevega žarka...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4) 
|
|
