Napisal/a VILINČEK, v petek, 06. apr. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kadar osamljen glas k sebi kliče,
stopi mu ob strani, ne prepuščaj ga
samoti. Svet živi v zmoti - v tla
zazrti, raje smo le neme priče...

Lažja ravna pot, kakor pa čez griče.
Le kdo prebujal iz spečega se sna
bi za nekoga - zanj, ki ga ne pozna?!
V nas izgovor "Mene se ne tiče!"

Ne veš? A morda nekoč boš sam prav ti.
Kdo bo v bližini tebe? Mar slep in nem?
Če želja, lahko smo angeli prav vsi...

Kako? Morda le iluzija, a vem,
že prehodila del strmih sem poti.
Tako, da postanemo ljudje ljudem!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)